{"id":81,"date":"2010-10-16T16:55:12","date_gmt":"2010-10-16T14:55:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kpddrava.at\/?page_id=81"},"modified":"2025-12-11T16:29:09","modified_gmt":"2025-12-11T15:29:09","slug":"zgodovinageschichte","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.kpddrava.at\/?page_id=81","title":{"rendered":"Zgodovina"},"content":{"rendered":"

\u017delja po izobra\u017eevalnem dru\u0161tvu<\/strong>
Iz virov je mogo\u010de razbrati, da se je \u017eelja po ustanovitvi izobra\u017eevalnega dru\u0161tva porajala \u017ee leta 1908. Leta 1909 pa je neki dopisnik (verjetno g. \u017eupnik) zapisal v tedniku MIR: Kmalu ustanovimo izobra\u017eevalno dru\u0161tvo, da se bomo sami izobra\u017eevali.<\/p>\n

Ustanovitev dru\u0161tva<\/strong>
Leta 1910 je okrajno glavarstvu iz Velikovca dovolilo in potrdilo ustanovitev dru\u0161tva z imenom \u00bbKr\u0161\u010dansko \u2013 slovensko izobra\u017eevalno dru\u0161tvo za \u017dvabek\u00ab. Ustanovitelj in gonilna sila dru\u0161tva je bil tedanji \u017evabe\u0161ki \u017eupnik Franc Uran\u0161ek, ki je pri\u0161el v \u017evabe\u0161ko faro leta 1905 in tu deloval do leta 1948.<\/p>\n

Delovanje dru\u0161tva<\/strong>
Dru\u0161tveno delo se je v glavnem osredoto\u010dilo na jezikovno izobra\u017eevanje mladine in odraslih, na predavanja strokovnjakov, na gledali\u0161ke predstave in na ohranjevanje ter po\u017eivitev ljudskih in cerkvenih pesmi.<\/p>\n

\"Gledali\u0161ka<\/a>
Gledali\u0161ka skupina|Theatergruppe 1935<\/figcaption><\/figure>\n

Preimenovanje dru\u0161tva<\/strong>
Katoli\u0161ko prosvetno dru\u0161tvo za \u017dvabek se je leta 1939 preimenovalo v \u00bbSlovensko prosvetno dru\u0161tvo v \u017dvabeku“. Po vsej verjetnosti je \u017ee tedaj nosilo ime \u00bbDrava\u00ab.<\/p>\n

Prepoved dru\u0161tvenega delovanja<\/strong>
Za \u010dasa nacizma je bilo dru\u0161tvo likvidirano in delovanje ukinjeno. Uporaba slovenskega jezika je bila v javnosti prepovedana. Nem\u0161\u010dina je povsod postala obvezen jezik. Dru\u0161tveno knji\u017enico so nacisti uni\u010dili in knjige za\u017egali.<\/p>\n

Po\u017eivitev prosvetnega dela<\/strong>
Takoj po drugi svetovni vojni se je maja 1945 prosvetno delo spet za\u010delo s pripravljanjem novih iger. Dru\u0161tvu se je pridru\u017eilo lepo \u0161tevilo novih igralcev. Igralska skupina je nastopala pri Luknerju in tudi pri Obnarju.<\/p>\n

Farni dom („Dvorana“)<\/strong>
Na prostoru pogorelega poslopja poleg \u017eupni\u0161\u010da so agilni \u017evabe\u0161ki mo\u017eje pod vodstvom \u017eupnika Zupana leta 1951 za\u010deli z gradnjo farnega doma in ga leta 1954 blagoslovili.<\/p>\n

Nem\u0161ki duh<\/strong>
Z ustanovitvijo takozvane \u00bbDorfgemeinschaft\u00ab, katero je ustanovil u\u010ditelj Rap, je pri\u0161lo med igralci do razcepa in se je za\u010del spet utrjevati nem\u0161ki duh, ki ga je sadil hitlerizem. Vseeno se je kulturno delo nadaljevalo in sta poleg igralske skupine nastopala tudi mo\u0161ki in me\u0161ani zbor.
 <\/strong><\/p>\n

Ponovno preimenovanje dru\u0161tva<\/strong>
Na ob\u010dnem zboru leta 1963 so dru\u0161tveniki sklenili, da se dru\u0161tvo odslej naprej imenuje \u00bbKatoli\u0161ko prosvetno dru\u0161tvo Drava v \u017dvabeku\u00ab in se v\u010dlani v Kr\u0161\u010dansko kulturno zvezo.<\/p>\n

Omejeno delovanje<\/strong>
Do leta 1973 se je delovanje dru\u0161tva omejilo na gostovanja sosednjih dru\u0161tev, na predavanja g. Zaletela, na materinske proslave in na miklav\u017eevanje. Le malokdaj so uprizorili kak\u0161no igro.<\/p>\n

Po\u017eivitev delovanja<\/strong>
Z novim odborom se je leta 1974 za\u010delo bolj usmerjeno delovanje dru\u0161tva. Tako so novi in mladi igralci na\u0161tudirali za pust dve kratki igri in s tem storili prvi korak k lastnemu kreativnemu delovanju.<\/p>\n

\"PIS<\/a><\/span><\/strong><\/p>\n

Pevsko instrumentalna skupina
<\/span><\/strong>Janko Tolmajer, tedanji \u017evabe\u0161ki u\u010ditelj, je poleg \u0161olskih obveznosti delal z mladino tudi na pevskem podro\u010dju in tako pripravil tla za ustanovitev  \u00bbPevsko-instrumentalne skupine\u00ab katero je ustanovila u\u010diteljica Rozina Katz\u2013Logar.<\/p>\n

Oktet Suha<\/strong>
Leta 1981 so na Suhi pod vodstvom Berteja Logarja ustanovili osem\u010dlanski mo\u0161ki zbor \u00bbOktet Suha\u00ab. Ve\u010d o danes mednarodno znani skupini je zapisano na spletni strani www.oktet-suha.at<\/p>\n

\"oktet_suha\"<\/a><\/p>\n

Otro\u0161ki zbor Suha<\/strong>
U\u010ditelj Pepej Krop je leta 1981 ustanovil na Suhi otro\u0161ki zbor, ki je pod te\u017eavnimi pogoji deloval le tri leta.<\/p>\n

\"pis82otrsuha82\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Ansambel Energija<\/strong>
Pod vodstvom Berteja Logarja je leta 1983 pri\u010del delovati ansambel \u00bbEnergija\u00ab, ki se je v glavnem posvetil pop-glasbi. Ansambel je pogosto nastopal po Avstriji (npr. Wiener Festwochen) in Sloveniji (Cankarjev dom v Ljubljani, Popevka vesela jesen, po radiu in televiziji, …), a po nekaj letih nehal delovati.<\/p>\n

\"energija<\/a>
Otro\u0161ka skupina<\/strong>
Med leti 1985 in 2000 je v \u017dvabeku pod vodstvom u\u010diteljice Vide Logar, Stogartove, delovala otro\u0161ka igralska skupina.<\/p>\n

Lutke Suha<\/strong>
Leta 2005 se je pod dru\u0161tvenim okriljem na pobudo in pod strokovnim vodstvom \u017eivinozdravnika in „profesorja lutk“ Riharda Grilc ustanovila lutkovna skupina \u00bbLutke Suha\u00ab.<\/p>\n

\"klrmusical39\"<\/a><\/p>\n\n\n

Skupina S.A.N.J.E <\/strong><\/p>\n

Od leta 2016 na Suhi deluje mlada pevsko-instrumentalna skupina SANJE pod vodstvom dr. Engelberta Logar. Skupina, ki se je leta 2023 v\u010dlanila v Katoli\u0161ko prosvetno dru\u0161tvo Drava, zelo anga\u017eirano nastopa po Koro\u0161kem, Sloveniji in Italiji ter v okviru cerkvenih praznovanj. <\/p>\n\n\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/p>\n\n\n\n

Kulturna hi\u0161a Hi\u0161a kulture, \u017dvabek\/Schwabegg
\u010cude\u017ena zgodba te hi\u0161e<\/strong><\/p>\n

Hi\u0161a \u017dvabek \u0161t. 20, pri doma\u010dinih znana kot \u00bbPr O\u017eeju\u00ab, nem\u0161ko Honsche-Hube, \u0161teje \u017ee ve\u010d kot 200 let. Prvotno je bila zgrajena kot kmetija in je dolga desetletja slu\u017eila temu namenu. Leta 1902 jo je kupila takratna ob\u010dina \u017dvabek in v njej uredila ob\u010dinski urad. Pri\u010de tistega \u010dasa pripovedujejo, da so v obdobju gospodarske krize med obema vojnama v hi\u0161i uredili tudi prostore za najrevnej\u0161e in brezdomne prebivalce.<\/p>\n

Po zdru\u017eitvi ob\u010din je hi\u0161o leta 1958 nova ob\u010dina Suha\/Neuhaus prodala Posojilnici \u017dvabek. V naslednjih letih sta v njej delovali tako banka kot tudi majhna trgovina Zadruge. Obe sta bili pomembna lokalna ponudnika in priljubljeno zbirali\u0161\u010de, kjer so se pogosto kresala mnenja o dru\u017ebenih vpra\u0161anjih in problemih. Zaradi prestrukturiranja Posojilnice in ban\u010dnega sistema nasploh je hi\u0161a okoli preloma tiso\u010dletja za\u010dela izgubljati svojo funkcijo. Zadruga in ban\u010dna poslovalnica sta postopoma zaprli vrata in bli\u017eala se je prodaja objekta. Direktora Jo\u0161ko Nachbar in Lorenz Kumer ter takratni predsednik banke Fric Kumer \u010cr\u010dej so nato hi\u0161o ponudili v nakup Kulturnemu dru\u0161tvu KPD Drava \u017dvabek.<\/p>\n

S tem se je za\u010del zahtevni proces prilagoditve in obnove, da bi hi\u0161a lahko ustrezala potrebam dru\u0161tva in \u0161tevilnih kulturnih skupin, ki v njem delujejo. Po mnogih pogovorih je mojster gradbeni\u0161tva Pavel Per\u010d pripravil izvrstno arhitekturno re\u0161itev. A kot pogosto \u2013 znova se je odprlo vpra\u0161anje financiranja. O na\u0161ih prizadevanjih pri ob\u010dini, de\u017eeli in dr\u017eavi je izvedel tudi na\u0161 prijatelj, veleposlanik Valentin Inzko, in spro\u017eil \u0161tevilne pobude. Posledice so bile izjemne: zelo velikodu\u0161na pomo\u010d iz Narodnega sveta koro\u0161kih Slovencev, pomembna podpora de\u017eele, ki jo je omogo\u010dil tedanji de\u017eelni svetnik mag. Achill Rumpold, nato \u0161e sredstva zveznega kanclerja prek Sveta za slovensko narodno skupnost ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pod takratnim minitrom \u017dek\u0161om in \u2013 kar nas je posebej razveselilo \u2013 zelo velikodu\u0161na pomo\u010d ob\u010dine Suha\/Neuhaus.<\/p>\n

Od leta 2013 so se dela vrstila eno za drugim: ru\u0161enje, betoniranje, zidanje, in\u0161talacije, polaganje talnih oblog, keramike, beljenje, barvanje, \u010di\u0161\u010denje in poliranje \u2013 vse do popolnega sijaja. Pri gradnji so sodelovala izklju\u010dno podjetja iz bli\u017enje okolice, ogromno pa so prispevali tudi \u010dlani dru\u0161tva \u2013 na \u010delu s predsednikom Lenartom Katzem in njegovo \u017eeno Rosino \u2013 ter \u0161tevilne pridne \u017dvabekarce in \u017dvabekarji. Skupaj se je nabralo skoraj 1500 prostovoljnih delovnih ur. Ko je leta 2014 kljub vsemu skoraj zmanjkalo denarja, so ljudje od blizu in dale\u010d, prijatelji na\u0161e dolgoletne kulturne dejavnosti, velikodu\u0161no prispevali sredstva. Rezultat je resni\u010dno \u010dudovit!<\/p>\n

Pika na i pa je sledila leta 2015: Predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer je \u2013 v spremstvu de\u017eelnega glavarja dr. Petra Kaiserja \u2013 slovesno odprl obnovljeno hi\u0161o.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017delja po izobra\u017eevalnem dru\u0161tvuIz virov je mogo\u010de razbrati, da se je \u017eelja po ustanovitvi izobra\u017eevalnega dru\u0161tva porajala \u017ee leta 1908. Leta 1909 pa je neki dopisnik (verjetno g. \u017eupnik) zapisal v tedniku MIR: Kmalu ustanovimo izobra\u017eevalno dru\u0161tvo, da se bomo sami izobra\u017eevali. Ustanovitev dru\u0161tvaLeta 1910 je okrajno glavarstvu iz Velikovca dovolilo in potrdilo ustanovitev dru\u0161tva … <\/p>\n

\u201eZgodovina\u201c<\/span> weiterlesen<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"_mc_calendar":[],"footnotes":""},"class_list":["post-81","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/81","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=81"}],"version-history":[{"count":22,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/81\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23806,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/81\/revisions\/23806"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=81"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}