Pri\u010de \u010dasa to in onstran meje so poro\u010dala o \u017eivljenju ob meji neko\u010d in danes. Zeitzeugen aus K\u00e4rnten und Slowenien berichteten spannende Geschichten \u00fcber das Leben an der Grenze einst und heute.<\/p>\n
Slike\/Bilder<\/p>\n
<\/p>\n
ngg_shortcode_0_placeholderLeben an der Grenze: Erz\u00e4hlerabend\/Pripovedniki 31.01.2020<\/p>\n
Pri\u010de \u010dasa to in onstran meje so poro\u010dala o \u017eivljenju ob meji neko\u010d in danes. <\/p>\n
<\/p>\n
\u201eDas Leben an der Grenze\u201c war Thema eines Erz\u00e4hlerabends des slowenischen Kulturvereines Drava am Freitag im voll besetzten Kulturhaus \u201eHi\u0161a kulture\u201c in Schwabegg. Mit dieser Veranstaltung wurde der umfangreiche Veranstaltungsreigen im Jubil\u00e4umsjahr \u201eCarinthija 2020\u201c w\u00fcrdevoll eingeleitet.<\/p>\n
<\/p>\n
Wie sich das Leben an der Grenze im letzten Jahrhundert abgespielt hat, davon berichteten zahlreiche Referenten und G\u00e4ste. Der Historiker Stefan Pinter, ein geb\u00fcrtiger Neuhauser, berichtete \u00fcber die zweite Volksabstimmung in Libeli(c)e (SLO) im Jahr 1922, das von Leifling nur rund 100 Meter entfernt liegt. \u201eEine B\u00fcrgerinitiative hat erreicht, dass man den Ort wieder in das K\u00f6nigreich Jugolawien eingegliedert hat\u201c, sagte er. Bleiburgs Altb\u00fcrgermeister Raimund Grilc aus Lokovitzen\/Lokovice in der Gemeinde Bleiburg hat seinen Bauernhof direkt an der Grenze. \u201eNach dem Krieg sind oft Fl\u00fcchtlinge vorbeigekommen und haben sich dann beim Gendarmerieposten in Loibach gemeldet\u201c, berichtete er. Spannend sei es auch zugegangen, als vier Sch\u00fcler und eine Professorin des Alpen Adria Gymnasiums auf der Petzen von jugoslawischen Grenzsoldaten verhaftet wurden, weil sie um einen Grenzstein herum spielten. Adrijan Zalesnik und der Mesner Franc Perovnik aus Libeli(c)e zeigten eindrucksvoll auf, welche negativen Auswirkungen die 2. Volksabstimmung im Ort hervorgerufen hat. \u201eViele Gegner der neuen Grenzziehung mussten Libeli(c)e verlassen\u201c, sagte er. Der Hass unter der Bev\u00f6lkerung sei enorm gewesen.<\/p>\n
<\/p>\n
Thema des Abends aber waren auch die rege Schmugglerei, Angst vor der Grenze und Liebeleien \u00fcber die Grenze hinweg. \u201eDas Schmuggeln war viele Jahre mein Hauptgesch\u00e4ft\u201c, erz\u00e4hlte der Unternehmer Adolf Krivograd. Agnes Srienz wurde in Strojna (SLO) geboren und heiratete nach Neuhaus. \u201eEs war von Anfang an nicht einfach f\u00fcr mich\u201c, sagte sie. Die Grenze sei wie ein eiserner Draht gewesen. Hanno Glawischnig, dessen Schloss Eberwein in Leifling direkt an der Grenze liegt, hatte als Kind gro\u00dfe Angst vor der Grenze. \u201eDer Grenzbalken war ab 19 Uhr geschlossen\u201c, erinnert er sich. Heute habe er beste Kontakte zu den Landwirten in Slowenien. Wortmeldungen gab es auch noch von Monisgnore Dechant Ivan Olip, Professor Siegi Hoffmann und Stefan Kramer.<\/p>\n
<\/p>\n
Durch den spannenden Abend moderierte Jakob Logar, Josef Krop \u00fcbersetzte simultan zwischen Deutsch und Slowenisch, technisch betreuten die Veranstaltung, die viele Ehreng\u00e4ste besuchten, Danilo Katz und Stefan Logar. Igor Pucker, der Leiter der Kulturabteilung des Landes K\u00e4rnten, stellte den Besuchern das Gro\u00dfprojekt \u201eCarinthiJa 2020\u201c und dessen Intentionen vor. Ebenso Peter Fritz, der Kurator der Ausschreibungsprojekte Carinthija 2020. <\/p>\n
<\/p>\n
Pripovedniki<\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n \u017dvabek <\/strong> Med brezmejno ljubeznijo, tihotapljenjem in strahom pred grani\u010darji \u2013 pripovedniki so se v Hi\u0161i kulture v \u017dvabeku spominjali \u017eivljenja ob nekdanji avstrijsko-jugoslovanski meji.<\/p>\n \u00bbLeta 1914 si nih\u010de ni mogel predstavljati, da \u0161tiri leta kasneje ne bo ve\u010d Avstro-ogrske dr\u017eave.\u00ab V tem kratkem stavku zgodovinarja \u0160tefana Pinterja, izre\u010denega na ve\u010deru pripovednikov minuli petek v Hi\u0161i kulture v \u017dvabeku z naslovom \u017diveti ob meji, je \u017ee zajet \u0161ok, ki je pretresel ljudi po izbojevani, na avstro-ogrski strani izgubljeni vojni. Meja med novo nastalimi dr\u017eavami se je marsikje globoko zarezala med ljudi, sorodnike, sosede, v posestva in gospodarske odnose. Silovito so novo mejo ob\u010dutili v spodnji Podjuni, zlasti na obmo\u010dju dana\u0161njih ob\u010din Suha in Pliberk. Ljudje so nenadoma bili odrezani od stoletja trajajo\u010dih vezi. V Libeli\u010dah, ki so po izgubljenem plebiscitu pripadle Avstriji, so si leta 1922 vendarle izborili priklju\u010ditev Jugoslaviji, v \u0160marjeti nad Pliberkom pa so tri doma\u010dije dosegle priklju\u010ditev Avstriji. Ne zato, ker bi jim dunajska republika bila bolj pri srcu. Pa\u010d pa zato, ker bi druga\u010de bile lo\u010dene od dru\u017einskih grobov na \u0161marje\u0161kem pokopali\u0161\u010du, je pojasnil Pinter.<\/p>\n Ve\u010der pripovednikov v Hi\u0161i kulture v \u017dvabeku je bila prva izmed okoli 300 prireditev v nizu Carinthija2020 ob 100-letnici koro\u0161kega plebiscita. Udele\u017eila sta se je tudi vodja oddelka za kulturo pri koro\u0161ki de\u017eelni vladi Igor Pucker in kustos razstave Carinthija2020 Peter Fritz, sicer pa je bila \u017evabe\u0161ka dvorana skoraj pretesna za \u0161tevilno ob\u010dinstvo. <\/p>\n Da tudi v Libeli\u010dah niso bili vsi za Jugoslavijo, je pojasnil Adrijan Zalesnik iz Muzeja koro\u0161kega plebiscita. Nekaj posameznikov je kraj celo zapustilo \u2013 in s seboj so v Avstrijo vzeli celotno ob\u010dinsko, \u017eupnijsko in \u0161olsko dokumentacijo ter za povrhu \u0161e gasilsko vozilo z brizgo. Libeli\u0161ki me\u017enar Franc Perovnik, ki je vojna leta moral kot izseljenec pre\u017eiveti v Srbiji (tja je dru\u017eino izselil nem\u0161ki okupator), se je \u017eivljenja ob meji in tihotapljenja spomnil z jedrnatim stavkom: \u00bb\u0160muglali smo zato, ker je pa\u010d meja bila.\u00ab Jugoslovanski grani\u010darji so bili pri nadzoru tako temeljiti, da so z roko segli celo v njegove umazane in smrdljive gumijaste \u0161kornje, je dejal.<\/p>\n Ostre grani\u010darje, ki so na avstrijsko-jugoslovansko mejo bili poslani iz ju\u017enih republik, ima v spominu tudi Raimund Grilc, ki je v Lokovici odra\u0161\u010dal v neposredni bli\u017eini meje. Star\u0161i so otrokom strogo zabi\u010dali, naj se nikar ne pribli\u017eajo mejnikom, da jih ne bi jugoslovanski varuhi reda in nadzora aretirali. V spominu so Grilcu ostali prestra\u0161eni obrazi beguncev pred njihovo doma\u010dijo, ki niso vedeli, ali so \u017ee prestopili mejo.<\/p>\n \u0160e danes hrani materialne spomine na tihotapsko preteklost Hanno Glawischnig z avstrijske strani Libeli\u010d. Nekega dne se je pri njem oglasil mladeni\u010d in v polomljeni nem\u0161\u010dini vpra\u0161al, \u010de lahko pusti kavo pri njem, ker so na meji tisti dan napa\u010dni grani\u010darji in se ne upa \u010dez. Bo pa naslednji\u010d pri\u0161el po blago, je zatrdil. Mladeni\u010da nikdar ve\u010d ni bilo, Hanno Glawischnig pa \u0161e danes hrani kavo znamke Alvorada, ki ji je rok potekel 7. 7. 1986.<\/p>\n In \u010detudi je meja \u2013 kdaj bolj, kdaj spet malo manj \u2013 ote\u017eila medsebojno povezovanje, pa ga nikdar ni mogla prepre\u010diti. O tem govori \u017eivljenjska zgodba Ne\u017eke Srienc. Odra\u0161\u010dala je na Strojni v Jugoslaviji. Ko je Citronkov Vili iz su\u0161ke ob\u010dine na drugi strani meje iskal delavce za zidavo hi\u0161e, je zagledal njo, ko je pasla krave. \u00bbO podrobnostih pa sedaj ne bom govorila,\u00ab je dejala gospa v \u017dvabeku. Rezultat je tako ali tako znan. Poro\u010dila sta se, ona pa se je preselila v neposredno bli\u017eino, ampak \u010dez mejo.<\/p>\n Bogato zakladnico zgodb o \u017eivljenju ob meji ima Dolfej Krivograd iz \u0160mihela, ki jih je dal popisati v svoji biografiji La\u017eje pri\u0161para\u0161, kot zaslu\u017ei\u0161 (Mohorjeva zalo\u017eba). Njegova mati je bila doma z Bel\u0161aka na avstrijski strani, sam je odra\u0161\u010dal v Jugoslaviji, dokler mu ni bilo zadosti zatohlosti in je pobegnil v Avstrijo, kjer je kasneje z \u017eeno ustanovil trgovsko podjetje. Izku\u0161nje si je, tak\u0161no je pa\u010d \u017eivljenje ob meji, pridobil tudi s tihotapljenjem, o tihotapcih pravi, da so najbolj brihtni ljudje. \u00bbKdor nima zdrave pameti, ne more \u0161muglati.\u00ab Na vpra\u0161anje, \u010de ga je bilo kdaj med tihotapljenjem strah, pa je odrezavo dejal: \u00bbKaj strah? Veselje!\u00ab<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pri\u010de \u010dasa to in onstran meje so poro\u010dala o \u017eivljenju ob meji neko\u010d in danes. Zeitzeugen aus K\u00e4rnten und Slowenien berichteten spannende Geschichten \u00fcber das Leben an der Grenze einst und heute. Slike\/Bilder<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":17866,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-17865","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-allgemein"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17865","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17865"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17865\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18956,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17865\/revisions\/18956"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17866"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17865"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17865"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.kpddrava.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17865"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}