Želja po izobraževalnem društvu
Iz virov je mogoče razbrati, da se je želja po ustanovitvi izobraževalnega društva porajala že leta 1908. Leta 1909 pa je neki dopisnik (verjetno g. župnik) zapisal v tedniku MIR: Kmalu ustanovimo izobraževalno društvo, da se bomo sami izobraževali.
Ustanovitev društva
Leta 1910 je okrajno glavarstvu iz Velikovca dovolilo in potrdilo ustanovitev društva z imenom »Krščansko – slovensko izobraževalno društvo za Žvabek«. Ustanovitelj in gonilna sila društva je bil tedanji žvabeški župnik Franc Uranšek, ki je prišel v žvabeško faro leta 1905 in tu deloval do leta 1948.
Delovanje društva
Društveno delo se je v glavnem osredotočilo na jezikovno izobraževanje mladine in odraslih, na predavanja strokovnjakov, na gledališke predstave in na ohranjevanje ter poživitev ljudskih in cerkvenih pesmi.
Preimenovanje društva
Katoliško prosvetno društvo za Žvabek se je leta 1939 preimenovalo v »Slovensko prosvetno društvo v Žvabeku“. Po vsej verjetnosti je že tedaj nosilo ime »Drava«.
Prepoved društvenega delovanja
Za časa nacizma je bilo društvo likvidirano in delovanje ukinjeno. Uporaba slovenskega jezika je bila v javnosti prepovedana. Nemščina je povsod postala obvezen jezik. Društveno knjižnico so nacisti uničili in knjige zažgali.
Poživitev prosvetnega dela
Takoj po drugi svetovni vojni se je maja 1945 prosvetno delo spet začelo s pripravljanjem novih iger. Društvu se je pridružilo lepo število novih igralcev. Igralska skupina je nastopala pri Luknerju in tudi pri Obnarju.
Farni dom („Dvorana“)
Na prostoru pogorelega poslopja poleg župnišča so agilni žvabeški možje pod vodstvom župnika Zupana leta 1951 začeli z gradnjo farnega doma in ga leta 1954 blagoslovili.
Nemški duh
Z ustanovitvijo takozvane »Dorfgemeinschaft«, katero je ustanovil učitelj Rap, je prišlo med igralci do razcepa in se je začel spet utrjevati nemški duh, ki ga je sadil hitlerizem. Vseeno se je kulturno delo nadaljevalo in sta poleg igralske skupine nastopala tudi moški in mešani zbor.
Ponovno preimenovanje društva
Na občnem zboru leta 1963 so društveniki sklenili, da se društvo odslej naprej imenuje »Katoliško prosvetno društvo Drava v Žvabeku« in se včlani v Krščansko kulturno zvezo.
Omejeno delovanje
Do leta 1973 se je delovanje društva omejilo na gostovanja sosednjih društev, na predavanja g. Zaletela, na materinske proslave in na miklavževanje. Le malokdaj so uprizorili kakšno igro.
Poživitev delovanja
Z novim odborom se je leta 1974 začelo bolj usmerjeno delovanje društva. Tako so novi in mladi igralci naštudirali za pust dve kratki igri in s tem storili prvi korak k lastnemu kreativnemu delovanju.
Pevsko instrumentalna skupina
Janko Tolmajer, tedanji žvabeški učitelj, je poleg šolskih obveznosti delal z mladino tudi na pevskem področju in tako pripravil tla za ustanovitev »Pevsko-instrumentalne skupine« katero je ustanovila učiteljica Rozina Katz–Logar.
Oktet Suha
Leta 1981 so na Suhi pod vodstvom Berteja Logarja ustanovili osemčlanski moški zbor »Oktet Suha«. Več o danes mednarodno znani skupini je zapisano na spletni strani www.oktet-suha.at
Otroški zbor Suha
Učitelj Pepej Krop je leta 1981 ustanovil na Suhi otroški zbor, ki je pod težavnimi pogoji deloval le tri leta.
Ansambel Energija
Pod vodstvom Berteja Logarja je leta 1983 pričel delovati ansambel »Energija«, ki se je v glavnem posvetil pop-glasbi. Ansambel je pogosto nastopal po Avstriji (npr. Wiener Festwochen) in Sloveniji (Cankarjev dom v Ljubljani, Popevka vesela jesen, po radiu in televiziji, …), a po nekaj letih nehal delovati.
Otroška skupina
Med leti 1985 in 2000 je v Žvabeku pod vodstvom učiteljice Vide Logar, Stogartove, delovala otroška igralska skupina.
Lutke Suha
Leta 2005 se je pod društvenim okriljem na pobudo in pod strokovnim vodstvom živinozdravnika in „profesorja lutk“ Riharda Grilc ustanovila lutkovna skupina »Lutke Suha«.
Skupina S.A.N.J.E
Od leta 2016 na Suhi deluje mlada pevsko-instrumentalna skupina SANJE pod vodstvom dr. Engelberta Logar. Skupina, ki se je leta 2023 včlanila v Katoliško prosvetno društvo Drava, zelo angažirano nastopa po Koroškem, Sloveniji in Italiji ter v okviru cerkvenih praznovanj.
Kulturna hiša Hiša kulture, Žvabek/Schwabegg
Čudežna zgodba te hiše
Hiša Žvabek št. 20, pri domačinih znana kot »Pr Ožeju«, nemško Honsche-Hube, šteje že več kot 200 let. Prvotno je bila zgrajena kot kmetija in je dolga desetletja služila temu namenu. Leta 1902 jo je kupila takratna občina Žvabek in v njej uredila občinski urad. Priče tistega časa pripovedujejo, da so v obdobju gospodarske krize med obema vojnama v hiši uredili tudi prostore za najrevnejše in brezdomne prebivalce.
Po združitvi občin je hišo leta 1958 nova občina Suha/Neuhaus prodala Posojilnici Žvabek. V naslednjih letih sta v njej delovali tako banka kot tudi majhna trgovina Zadruge. Obe sta bili pomembna lokalna ponudnika in priljubljeno zbirališče, kjer so se pogosto kresala mnenja o družbenih vprašanjih in problemih. Zaradi prestrukturiranja Posojilnice in bančnega sistema nasploh je hiša okoli preloma tisočletja začela izgubljati svojo funkcijo. Zadruga in bančna poslovalnica sta postopoma zaprli vrata in bližala se je prodaja objekta. Direktora Joško Nachbar in Lorenz Kumer ter takratni predsednik banke Fric Kumer Črčej so nato hišo ponudili v nakup Kulturnemu društvu KPD Drava Žvabek.
S tem se je začel zahtevni proces prilagoditve in obnove, da bi hiša lahko ustrezala potrebam društva in številnih kulturnih skupin, ki v njem delujejo. Po mnogih pogovorih je mojster gradbeništva Pavel Perč pripravil izvrstno arhitekturno rešitev. A kot pogosto – znova se je odprlo vprašanje financiranja. O naših prizadevanjih pri občini, deželi in državi je izvedel tudi naš prijatelj, veleposlanik Valentin Inzko, in sprožil številne pobude. Posledice so bile izjemne: zelo velikodušna pomoč iz Narodnega sveta koroških Slovencev, pomembna podpora dežele, ki jo je omogočil tedanji deželni svetnik mag. Achill Rumpold, nato še sredstva zveznega kanclerja prek Sveta za slovensko narodno skupnost ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pod takratnim minitrom Žekšom in – kar nas je posebej razveselilo – zelo velikodušna pomoč občine Suha/Neuhaus.
Od leta 2013 so se dela vrstila eno za drugim: rušenje, betoniranje, zidanje, inštalacije, polaganje talnih oblog, keramike, beljenje, barvanje, čiščenje in poliranje – vse do popolnega sijaja. Pri gradnji so sodelovala izključno podjetja iz bližnje okolice, ogromno pa so prispevali tudi člani društva – na čelu s predsednikom Lenartom Katzem in njegovo ženo Rosino – ter številne pridne Žvabekarce in Žvabekarji. Skupaj se je nabralo skoraj 1500 prostovoljnih delovnih ur. Ko je leta 2014 kljub vsemu skoraj zmanjkalo denarja, so ljudje od blizu in daleč, prijatelji naše dolgoletne kulturne dejavnosti, velikodušno prispevali sredstva. Rezultat je resnično čudovit!
Pika na i pa je sledila leta 2015: Predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer je – v spremstvu deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja – slovesno odprl obnovljeno hišo.
