Rosina Katz-Logar in Lenart Katz sta letošnja prejemnika najvišjega priznanja Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost: Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Po Oktetu Suha in glasbenemu etnologu in zgodovinarju dr. Engelbertu Logarju sta zakonca Katz-Logar tretja prejemnika tega izjemnega odlikovanja v našem društu in v občini Suha. Zelo smo ponosni in hvaležni. Vročitev priznanja bo konec februarja.

Učitelja in vsestranska kulturna delavca Rosina in Lenej  sta že skoraj pet desetletij stebra kulturnega in političnega delovanja v Žvabeku in v občini Suha. Lenart se je kot ravnatelj ljudske šole v Žvabeku močno zavzemal za enakopravnost slovenščine ter za kakovosten dvojezični pouk. Nad 40 let je predsednik Katoliškega prosvetnega društva Drava (KPD Drava) in skoraj 40 let ustanovni član in gonilna sila Oktet Suha. Rosina nad štiri desetletij vodi Pevsko-instrumentalno skupino (PIS Žvabek), in že vrsto let kot novinarka in fotografinja promovira slovensko kulturo v koroški javnosti. Več desetletij je tudi zavzeta odbornica KPD Drava in „gospodinja“ v Hiši kulture v Žvabeku.

Odborniki in sodelavci KPD Drava, Oktet Suha, Lutke Suha in PIS Žvabek prav prisčno čestitamo Rosini in Leneju.

Za več informacij kliknike TUKAJ

Rosina und Lenart Katz werden mit der Silbernen Plakette, der höchsten Auszeichnung der Republik Slowenien für ehrenamtliche Kulturarbeit ausgezeichnet. Damit sind sie, nach dem Oktet Suha und dem Musiketnologen und Historiker dr. Engelbert Logar die Dritten, derart ausgezeichneten Kulturschaffenden in der Gemeinde Neuhaus/Suha.  Der Festakt findet Ende Februar statt.

Rosina und Lenart sind fast fünf Jahrzehnte lang treibende Kräfte im kulturellen und politischen Leben unserer Gemeinde. Lenart engagierte sich als langjähriger Volksschuldirektor in Schwabegg/Žvabek für die gleichberechtigung der slowenischen Sprache und für eine qualitätvollen zweisprachigen Unterricht. Mehr als 40 Jahre lenkt er als Obmann die Geschicke des ältesten Kulturvereines der Gemeinde, des KPD Drava, welcher 2020 sein 110-jähriges Bestehen feierte. Fast 40 Jahre ist Lenart auch Gründungsmitglied, Sänger und treibende Kraft des weitum bekannten Oktet Suha. Rosina begründete vor mehr als vier Jahrzehnten die Sing-und Instrumentalgruppe PIS Žvabek und leitet sie bis heute. Als Reporterin und Fotografin hat sie sich nicht nur kärntenweit den besten Ruf, sondern sie ist auch eine sympathische Berichterstatterin über das kulturelle Leben der slowenischen Volksgruppe in Kärnten. Jahrzehntelang ist Rosina auch Vorstandsmitglied und Mastermind des KPD Drava sowie engagierte „Hausherrin“ im Kulturhaus Hiša kulture in Schwabegg/Žvabek.

Der Vorstand und die Mitarbeiter des KPD Drava und seiner Gruppen, Oktet Suha, Lutke Suha und PIS Žvabek gratulieren herzlichst.

Danes nas je dosegla žalostna vest, da je za vedno zatisnil oči naš nekdanji župnik in odbornik KPD Drava Simon Wutte.  21. oktobra je pri šolskih sestrah v Plberku praznoval svoj 88. rojstni dan. Simon Wutte je bil častni občan občine Suha. Naj v miru počiva!

Simon Wutte se je rodil leta 1932 v Mali vasi pri Globasnici, maturiral je leta 1953 na Plešivcu. Po študiju teologije v Celovcu je bil posvečen leta 1958. Od leta 1959 do leta 1960 je bil Wutte kaplan v Grabštanju, od leta 1960 do leta 1964 pa v Železni Kapli.
Od leta 1964 do svoje upokojitve leta 2015 je bil Simon Wutte župnik v Žvabeku, od leta 1975 do leta 1983 je bil še odgovoren za župnijo Gorenče. Od leta 1991 do leta 2005 je bil tudi zastopnik dekana dekanije Pliberk. Od leta 1992 do leta 2015 je bil še provizor župnije Suha.
V pokoju je Simon Wutte od leta 2015 do aprila 2020 deloval kot hišni duhovnik v domu šolskih sester sv. Frančiška v Pliberku.
Za svoje zasluge je bil jubilant leta 1998 imenovan za škofijskega duhovnega svetnika.

Pridiga škofa Jožeta Marketz ob pogrebu duhovnika Simona Wutteja:

Dragi sobratje, drage duhovne sestre, draga diakona, dragi sorodniki rajnega duhovnika Šimana, dragi verniki iz Globasnice, Žvabeka in Suhe in še od drugod!

Za pogrebno Bogoslužje se danes ponujata berili od včerajšnega dneva; predvsem v evangeliju najdemo besede iz ust preroka Simeona, lahko bi tudi rekli Šimana, oba iste starosti in oba na pragu v večni dom, ki sta ga pričakovala od Boga. Prerokove besede je Šiman ponavljal vsak dan preden se je vlegel spat, ker so del duhovnikove in redovnikove večerne molitve in gotovo je iz njih črpal tolažbo in hkrati upanje, ki naj bi ga po veselih in žalostnih dogodkih preteklega dneva spremljale v miren počitek. Kot duhovniki in redovniki si nalagamo bremena mnogih ljudi, včasih vso težo sveta in ni vedno lahko najti nočni mir. Simeon pa je videl malega otroka in bil prepričan, da je Bog z njim poslal na svet odrešenje. Ne, nismo mi rešitelji sveta, Bog je je poslal sina, da bi odrešil svet in Simeon ni čakal, kako bo to storil, že ob začetku Jezusovega življenja je verjel Božjemu navdihu in z vso močjo čutil, da bo Bog dokončal tisto, za kar se je tudi on vse življenje trudil. Tudi rajni Šiman je vedel, da on ne more rešiti vsega sveta, niti malega sveta svojih župnij ne, in je zaupal Božji vsemogočnosti, in če se včasih zdi še tako nevidna in nepredstavljiva kakor jo je stari Simeon doživljal ob slabotnem malem otroku.

Tako imam Šimana v spominu, po navadi stal malo ob robu gneče ljudi, nikoli ne v središču, s cigareto v roki, miren in nasmejan. Bil je pastir sredi svoje črede, izžareval je varnost in prepričljivost, globoko vero in trdnost, ne pa ozkosrčnost in zagriženost. Za verske obrede pa je stopil pred čredo, zvest cerkvenemu izročilu je delil zakramente in obhajal bogoslužja, ne le sv. maše, temveč vse oblike ljudske duhovnosti tja do žegna vsako nedeljo popoldne, ki ga je do zadnjega delil tudi vernikom, ki niso več prihajali v cerkev. In tudi za čredo je včasih zaostal, se ustavil pri človeku, ki je potreboval pomoč in bil v takih položajih radodaren do nespameti.

Zvest pastir je bil vernikom v farah, ki so mu bile zaupane, 50 let je služil v Žvabeku, 22 let na Suhi, 8 let v Gorenčah in 4 let kot kaplan v Železni kapli. Nikoli ne bom pozabil, kako mi je ob neki vizitaciji v Žvabeku povedal stavek, ki mu je bil vodilo pastirske službe: Kakor sem faro prejel, tako jo bom oddal. Besede so se nanašale na uporabo slovenščine pri bogoslužjih, lahko pa jih postavimo tudi nad njegovo preprosto življenje, posvečeno službi Bogu in ljudem. Kar sem prejel od Boga, od staršev, od domače globaške fare, od učiteljev in sobratov in marsikoga drugega, sem razdajal tam, kamor sem bil postavljen.

In ker je bil ponižen, so ga tudi vsi radi imeli in mu vračali dobroto, , farani, farni svetniki, kulturni društveniki, sorodniki, duhovniki, ki so ga obiskovali, predvsem dekan Hanzej Olip, šolske sestre in strežnice v domu za ostarele v Pliberku, ki so mu zvesto stregle do konca zemeljskega življenja. Rad bi se njim in mnogim drugim iz srca zahvalil za vse, kar so storili za rajnega Šimana.

Najmanj pet duhovnikov je podarila ta majhna fara Globasnica koroški Cerkvi, zelo lepo se mi zdi, da je gospodu Šimanu na farah, ki jih je najdlje upravljal sledil Miha Golavčnik iz Podjune, zadnji novomašnik iz globaške fare. Časi se spreminjajo in z njimi tudi izzivi za duhovniško službo, in vendar tudi danes v tem nepreglednem in spreminjajočem se svetu potrebujemo zaupanje v Boga, ki je naš Stvarnik in Odrešenik, potrebujemo ljudi, ki zvesto, mirno in prepričljivo služijo Bogu in ljudem in ne pričakujejo velikih uspehov, temveč dar večnega življenje zase in za druge. V tem nam je župnik Šiman Wutte bil zgled, prosimo ga, ki ga je Bog odpoklical iz naše srede in sprejel v večno domovino, da bi tam užival neskončno Božjo ljubezen, prosimo ga, da nam tako blizu Bogu izprosi duhovne poklice, ki jih v naših krajih za današnji čas tako nujno potrebujemo. Amen

Fara Žvabek  – farni predstojnik Miha Golavčnik – ob smrti gospoda Wutteja:

http://www.pfarre-schwabegg.at/index.php?option=com_content&view=article&id=567:was-priesterliches-leben-betrifft-und-kennzeichnet-duhovnisko-zivljenje&catid=8&Itemid=167

Božično drevo za Hišo kulture

Skoraj štiri metre visoko je božično drevo pred Hišo kulture. Podarila nam ga je sosedinja in gostilničarka Andreja Steharnig, profesionalno postavil in tudi v gozdu izbral pa ga je ekonomski svetnik Franz Steharnig.  Okrasili smo drevo z izdelki projekta iz leta 2019, ker letos zaradi virusa ni bilo mogoče kaj novega ustvariti. Projekt je lani vodila Christine Meklin-Sumnitsch.

Prächtiger Christbaum für das Kulturhaus

[Show as slideshow]

Bolezen: COVID-19 (coronavirus disease 2019)

Povzročitelj: SARS-CoV-2

POZOR: Na nekaterih področjih je nošenje mask za usta in nos obvezno. Naprošeni ste, da v svojo zaščito in zaščito drugih upoštevate higienske ukrepe ter držite razdaljo do drugih oseb.

Vse aktualne zvezne ukrepe najdete tukaj: https://www.sozialministerium.at/Informationen-zum-Coronavirus/Coronavirus—Aktuelle-Maßnahmen.html

„Bolezen: COVID-19 – Informacije“ weiterlesen

Prireditve 2021

„Literarna nagrada za Ano Grilc – Čestitamo!“ weiterlesen

Na mnoga leta gospod župnik! Bog Vas naj spremlja!

Dolgo vrsto let je upokojeni župnik, gospod Simon Wutte, služboval kot dušni pastir v župnijah Žvabek in Suha. S prijazno besedo in veliko ponižnostjo je bil na razpolago vsem faranom. Znan je kot dober duhovni oče po vsej dekaniji, kjer je vedno rad pomagal in priskočil na pomoč. Sedaj zasluženo uživa svoje upokojenske dni v Domu Šolskih sester v Pliberku.

V sredo, 21. oktobra, praznuje nekdanji dolgoletni župnik v Žvabeku in na Suhi, duhovni svetnik g. Simon Wutte, svoj 88. rojstni dan.

Simon Wutte se je rodil leta 1932 v Mali vasi pri Globasnici, maturiral je leta 1953 na Plešivcu. Po študiju teologije v Celovcu je bil posvečen leta 1958. Od leta 1959 do leta 1960 je bil Wutte kaplan v Grabštanju, od leta 1960 do leta 1964 pa v Železni Kapli.
Od leta 1964 do svoje upokojitve leta 2015 je bil Simon Wutte župnik v Žvabeku, od leta 1975 do leta 1983 je bil še odgovoren za župnijo Gorenče. Od leta 1991 do leta 2005 je bil tudi zastopnik dekana dekanije Pliberk. Od leta 1992 do leta 2015 je bil še provizor župnije Suha.
V pokoju je Simon Wutte od leta 2015 do aprila 2020 deloval kot hišni duhovnik v domu šolskih sester sv. Frančiška v Pliberku.
Za svoje zasluge je bil jubilant leta 1998 imenovan za škofijskega duhovnega svetnika.

Provisor prof.  p.  mag. Hanzej Rosenzopf in dijaki 6. razreda Slovenske gimnazije so v sredo 7. oktobra obiskali Hišo kulture. Tam so si ogledali razstavo naše umetnice Christine Meklin-Sumnitsch in se informirali o delovanju društva.  Dopoldne so v okviru čezmejnega projekta bili v Libeličah, po obisku v Žvabeku so se peljali v Pliberk in si ogledali park spominjanja ter razstavo Berg/Deix.

[Show as slideshow]

Vse najboljše za rojstni dan, draga Vera!

Konec septembra se je Oktet Suha spet podal v tonski studio. Za zgoščenko, ki bo izšla ob 60-letnici bogatega glasbenega delovanja Bertlna Lipuš so posneli pesem, s katero dokumentirajo dolgoletno sodelovanje okteta s Podjunskim triom Lipuš, s katerim so v preteklih desetletjih imeli cel kup skupnih pevskih turnej in drugih nastopov. Zgoščenka bo mdr. izšla v okviru letošnjega knjižnega daru Mohorjeve.

Vižarji iz Koroške, Slovenije in Štajerske  so v nedeljo nastopali na 32. mednarodnem srečanju vižarjev na Svetem mestu. Slike!

Gelebte Volkskultur und ein fröhliches Begegnungsfest erlebten zahlreiche Besucher am Sonnatg beim Konzert von mehr als 40 Volksmusikanten auf der idyllischen Wiese vor der Wallfahrtskirche Heiligenstadt. Das 32. Treffen von Volksmusikanten/Srečanje vižarjev organisierte der Kulturverein Drava in Kooperation mit dem Volksgruppenbüro des Landes Kärnten. Durch das vierstündige Programm führte Jakob Logar, für das leibliche Wohl der Gäste sorgte der Gastwirt Hans Piko mit seinem Team. Pfarrvorsteher Michael Golavčnik begrüßte die Besucher. Den Volksmusikanten applaudierten Mesner Benjamin Malle, Bürgermeister Gerhard Visotschnig, Vizebürgermeister Patrick Skubel, Amtsdirektor Andreas Wakounig, Gemeindevorstand Stefan Kramer, Landeskulturpreisträger Engelbert Logar, Pensionisten – Bezirksobmann Emmerich Skorjanz, Pensionistenobmann Ambros Jeuschnigger, Pfarrer Vikar Andrej Lampret, die Unternehmer Walter Ferk und Stefan Broman, OSR Vida Logar,  …………

[Show as slideshow]

1 2 ... 4 ►

Žalostna vest!

V sredo je nepričakovano umrla gospa Apolonija Pistotnik iz Žvabeka, mati naše pevke Helge. Po tej poti izrekamo iskreno sožalje družini in sorodnikom. Pistotnikovo mamo bomo ohranili v blagem spominu. Odborniki in sodelavci KPD Drava

Jubilejno mednarodno srečanje pri Štiabarju na Komeljskem vrhu je zelo uspešno potekalo. KPD Drava je prireditev letos organiziralo v okviru CarinthiJA 2020. Mnogo gostov iz Koroške in Slovenije je uživalo zanimiv spored na travniku Živinorejske Zadruge za Libuče in okolje. Štiabarjev travnik na vrhu Komlja je že leta dolgo kraj srečanja in zbliževanja, kjer se križajo stare gospodarske in romarske poti, kraj starih in novih prijateljstev. Družabno čezmejno družinsko srečnje je tokrat potekalo s posebnim zgodvinskim in etnološkim težiščem.

„30. mednarodno srečanje pri Štiabarju – CarinthiJA 2020“ weiterlesen

Stefan Logar združuje veselje do poučevanja in do informatike

Nedelja 13.6.2020

Stefan Logar je učitelj na ljudski šoli v Sinči vasi. V času koronavirusa je prostovoljno naredil poseben Infopoint. Poleg učiteljskega poklica se že nad 35 let ukvarja z računalništvom. O tem pripoveduje: »Vedno sem poskušal povezovati ti dve področji. Bil sem – na vsak način med dvojezičnimi ljudskošolskimi učitelji – prvi, ki je postavil računalnike v razred in jih poskušal uporabljati pri pouku. Videl sem že tedaj velik potencial v digitalizaciji. Zato sem najprej začel pripravljati pripomočke za učitelje/učiteljice za vsakdanjo rabo: šolske pisave s šumniki, vzorce v wordu za spričevala in tedenske načrte itd.

„Recept, kako ostaneš mlad – Nedelja 13.06.2020“ weiterlesen

Christine Meklin-Sumnitsch, umetnica in odbornica KPD Drava razstavlja v času Corone svoje slike v Hiši kulture. Ogledate si jih lahko če pokličete številko 0664 55 32 845.

Istočasno raszstavlja umetnica tudi v Cafe Pazzo v Pliberku.

[Show as slideshow]

„Digitaler Draht zu Schülern und Eltern“ weiterlesen

Vsem mamicam želimo lep materinski dan! Allen Mamas wünschen wir einen schönen Muttertag!